biosvetEden od temeljev za zdravo življenje je tudi zdrava prehrana, o kateri so nas nekoč učili s pomočjo prehranske piramide, ki pa je v sodobnem času doživela kar nekaj popravkov. Predvsem v tem, da živil ne ločujemo več zgolj na to, kakšna so po vsebnosti makro hranil, temveč je pomembno tudi, kakšnega izvora in kakovosti so.
Tako najdemo v skupini živil, bogatimi z ogljikovimi hidrati, ki se nahajajo v spodnjem delu piramide, pravzaprav tako tista, ki jih imamo danes za zdrava, kot ona, ki so nezdrava (na primer polnozrnate testenine v primerjavi z belim kruhom).
Trendi se torej prilagajajo najnovejšim spoznanjem, zato je potrebno upoštevati predvsem sodobne smernice za zdrav način prehranjevanja.
Zdrava prehrana ni vse, kar se zdi zdravo!
Poglejmo nekaj osnov, ki so nas v zadnjih letih naučile povsem drugačnega pogleda na to, kaj je zdrava prehrana.
1. Zdrava živila so ekološko pridelana živila. Narava nam brez uporabe kemikalij res ne ponuja najbolj rdečih, najbolj popolnih, največjih sadežev, a ponuja takšne, ki so naravni, brez škodljivih strupov, ki nam dolgoročno škodujejo. Bolje je izbrati živila, ki imajo kakšno estetsko napako, kot pa tista, ki dosegajo popolnost s pomočjo kemikalij.
2. Najbolje je uživati sezonsko sadje in zelenjavo. Jagode, ki nam jih na policah ponudijo ob koncu decembra, se ne morejo kosati s tistimi, ki so na voljo poleti. Vzgojene so v umetnih pogojih, zato nimajo pravega okusa, pa tudi hranilna vrednost ni enaka.
3. Priporočljivo je posegati po lokalno pridelani hrani. Domača oziroma lokalno pridelana hrana je bolj sveža, ker je veriga od polja do krožnika krajša, pa se v njej ohrani veliko več hranil.
4. Bolj kot so živila obdelana, manj so zdrava. Moka, pri kateri se uporabi celo žitno zrno, ima precej bolj kakovostno hranilno vrednost kot moka tipa 400, kjer so ravno najboljše stvari pred mletjem odstranjene.
5. Sok v tetrapaku je gotovo manj kakovosten kot sok, ki ga iz pomaranč iztisnemo sami. Že pripravljeno in pakirano mleto meso ni enako tistemu, ki nam ga v trgovini zmeljejo po tem, ko izberemo svež kos mesa … Hrano je vedno najbolje kupiti v naravni obliki ter jo »predelati« sproti oziroma doma. Tako se ohranijo hranila, škodljivih dodatkov pa ni.
6. Zdrava prehrana ne sme vsebovati umetnih izboljševalcev okusa, prav tako škodljivi pa so naravni. Predvsem to velja za sladkor, ki povzroča odvisnost, in sol, ki je ravno tako vsi zaužijemo preveč.
Zdrava živila, ki postajajo pravi hit
Zdrava prehrana torej ni nujno tisto, kar nam ponuja največ estetskega užitka, kar je najbolj enostavno dosegljivo, česar so naše brbončice najbolj vajene. Sodobni trendi prehranjevanja postavljajo v ospredje vse več tistih živil, na katera nismo vajeni, jih ne poznamo, ki se nam ne zdijo takoj okusna, katerih nimamo vedno volje pripravljati. Zdrava prehrana prinaša za naslednjih nekaj let obrat k uživanju s hranili bogatih živil, ki smo jih zanemarili in jih morda sploh še nismo poskusili.
7. Ker so bogate z beljakovinami, ki niso živalskega izvora, se ponovno vse bolj priporočajo stročnice. Različne sorte fižola, bob, čičerika in podobno naj bi bile redno na našem jedilniku. Iz fižola, boba in čičerike se lahko pripravijo okusni namazi, leča je dobra za mineštre, iz vseh stročnic lahko naredimo odlične solate.
8. Kislo zelje v Sloveniji uživamo kot prilogo v času kolin, vendar ne dovolj pogosto. Kislo zelje in druga fermentirana živila so po mnenju prehranskih strokovnjakov odlična zdrava prehrana, zato jih velja uživati pogosteje. V obliki toplih prilog ali pa tudi hladne – kot solato, kot dodatek zdravemu sendviču …
9. Alternative za uporabo sladkorja so bile sprva zgolj umetna sladila, ki ravno tako večinoma niso zdrava, sedaj pa se pojavlja vse več naravnih sladkorjev in sladil, s pomočjo katerih se lahko klasičnemu sladkorju povsem odrečemo. Vse bolj priljubljen je kokosov sladkor, uveljavlja se datljev sladkor, marsikdo uporablja stevijo ali eritritol.
10. Zelenjavni čips? Lahko je priloga ali prigrizek. Zdrava prehrana ni pomembna zgolj pri glavnih obrokih, temveč tudi med njimi, ko je najlaže poseči po že pripravljenih, nezdravih prigrizkih. Doma si lahko naredite čips iz rdeče pese, prav tako lahko v pečici hrustljavo popečete lističe brstičnega ohrovta, ohrovta, tanke rezine korenčka … Da se bodo zelenjavni čipsi hitro pojavili v trgovinah na policah poleg krompirjevega, zaenkrat ne gre pričakovati, torej se je bolje lotiti domače priprave. Pa še bolj naravna in zdrava bo!
Nedavni komentarji